Zakaj psi včasih žrejo svoje iztrebke

Velikokrat se zgodi, da psi na spreho­du žrejo iztrebke. Nekateri delajo to redno, drugi le občasno. Takšno vedenje označujemo kot koprofagijo - težavo, ki jo lahko zelo pogosto opazujemo pri mladih psih. Če psu teknejo iztrebki mesojedih živali ali človeka, ki v primerjavi z iztrebki rastlinojedcev bistveno bolj smrdijo, in je nagnjen k temu, da jih pogosto žre, postane koprofagija za lastnika resna težava. Na srečo pa se psi vsaj lastnih iztrebkov le redkokdaj lotijo.

Znanstveno do zdaj še ni bilo mogoče pojasniti, kateri dejavniki spodbudijo takšno vedenje. Ena izmed teorij omenja kot možen vzrok to, da potrebuje mlad pes za svoj razvoj nekatere snovi, ki so v iztrebkih drugih živali. Kot vse druge teorije tudi ta ni trdna. Kajti po eni strani pojasnjuje, zakaj so ravno mladi psi tisti, ki se največkrat tako vedejo, po drugi strani pa pušča odprto vprašanje, kako da ne pridejo vsi mladi psi na to, za nas nemogočo misel, da bi si na sprehodu privoščili takšen dodaten zalogaj. Do zdaj še niso odkrili snovi, zaradi katere bi bila koprofagija pri zdravih psih nujna. Tudi teorija, da psom, ki jedo iztreb­ke, primanjkuje nekaterih encimov (kakor pri nezadostnem delovanju trebušne slinavke, ki je omejeno le na izločanje prebavnih encimov), ne drži, kajti večina takih psov je klinično zdravih. Prav tako ni dokazano, da so določene snovi v iztrebkih potrebne za spodbujanje razvoja živčnega sistema. Drugi pa zagovarjajo razlago, da spada žretje iztrebkov k razisko­vanju in igri ter da psi to delajo iz dolgočasja.

Pri nekaterih drugih živalskih vrstah, recimo pri kuncih, je koprofagija povsem normalno in za življenje pomembno vedenje. Beljakovin in vitaminov B, potrebnih za normalen razvoj, ki jih dobiva kunec iz lastnega blata, ni v vseh delih iztrebkov. Te snovi so le v kašastem blatu, ki nastaja samo v slepem črevesu. Svoje blato kunec večinoma poje, takoj ko se iztrebi. To blato drugim živalskim vrstam seveda ni dosegljivo. Če ste opazili, da vaš pes je blato kuncev, nima to nič opraviti z normalno in za življenje pomembno koprofagijo kuncev. Za mater psico je to, da požre iztreb­ke svojih mladičev, normalen posto­pek in ni prav nič povezano s težavami žretja iztrebkov. Če ima vaš še mlad pes nadležno navado, da žre blato, in če to dela samo občasno - pri kakšni posebni najdbi, je zelo verjetno, da bo s tem prenehal, ko bo postal malo starejši. Če pa njegovega vedenja ne morete več prenašati, se posvetujte z vete­rinarjem o uporabi terapevtskih ukre­pov, ki so navedeni v nadaljevanju. Da bi že vnaprej izključili napačno prehrano kot razlog za to vedenje, sestavite seznam hranil in jih preve­rite z veterinarjem. Da pes žre blato, je sicer neprijetno, nikakor pa ne škoduje zdravju.

Predlog za odpravljanje težave

Na sprehodu psa dobro opazujte in ob vsakem poskusu, ko hoče požreti blato, takoj vplivajte nanj. Ukrepi za nasprotno pogojevanje so opisani v dodatku. Vedenje boste prekinili tako, da boste brez besed uporabili posredno kazen ali pa ga poklicali k sebi - če vas uboga. Čeprav so psi, ki žro blato, večinoma zdravi, je dobro, da žival pregleda veterinar in bolezen izključi kot vzrok. Drastičen, vendar učinkovit način je, da zdravila, ki jih predpiše veterinar, skrijete v blato. Najbolje je, da to opravi nekdo drug, zato da pes ne more povezati vonja z vami. Potem razvrstite te kupčke tako, da jih bo pes najverjetneje požrl. Snovi, ki so primerne za ta ukrep, so kaj različne. Lahko recimo uporabite snovi, ki so zelo grenke, tako da pes pri žretju ne bo ravno užival, ali pa lahko primešate sredstvo za bruhanje. V prihodnje bo pes žretje blata vedno povezal s slabim počutjem, ki mu je sledilo. Za uspeh te metode je po­trebno, da zdravila, ki ste jih primešali blatu, hitro delujejo, kajti samo v tem primeru bo pes povezal žretje blata in slabo počutje. Če je psu všeč njegovo blato ali iz­trebki psa iz istega gospodinjstva, lahko poskusite s spremembo jedilnika doseči, da se bo spremenila kakovost iztrebkov in ne bodo več tako pri­vlačni. Tudi za to boste dobili najboljši nasvet pri veterinarju.