Strah med vožnjo pri psu

Vsi psi se ne vozijo radi z avtom, nekateri imajo do tega celo izrazit odpor. To se lahko izraža v vedenju živali na povsem različne načine. Medtem ko nekateri psi, ki so se vdali v svojo usodo, prenašajo vožnjo tresoč se ali stisnjeni v kot, pa začne­jo drugi cviliti, se slinijo, bruhajo ali pa v avtu izločajo urin in blato. Vsi ti vedenjski vzorci so znamenja stresa ter izražajo strah in razburjenost. Poleg opisanih pripetljajev sta tudi mimika psa in izražanje z gibi pomembni znamenji, po katerih lahko pravilno ocenimo vedenje. Boječi psi imajo uhlja stisnjena ob glavo, glavo držijo nizko in rep med nogami. Morebiti se takšni psi bolje počutijo, če se dotikajo kakšnega sopotnika, drugi pa so raje sami zase.

 

Najprej je vožnja z avtom za pse zadeva, ki je niso vajeni, zato njihov organizem ni prilagojen nanjo. Zaradi tresenja hrbta med vožnjo se jim lahko vrti in jim postane slabo. Tudi prometni hrup (mogoče celo zvoki, ki jih mi ne slišimo) jim lahko vzbuja strah. Za primer lahko navedemo, da se psi, ki so enkrat že doživeli prometno nesrečo, bojijo nadaljnjih voženj.

Tega strahu psu ne morete odvzeti z enkratno vadbo. Že vnaprej si morate biti na jasnem, da bo v hujših primerih vadba trajala več tednov. Tudi če se vam zdi naporno, se posebna vadba za te pse vedno spla­ča, kajti tako prenehajo muke in vožnja z avtom bo po vadbi prijetna in nestresna tako za žival kot tudi za človeka. Včasih je strah pri psu tako velik, da ga boste težko odpravili brez zdravil. V tem primeru naj vam veterinar predpiše zdravilo, ki sicer odvzame strah, ne vpliva pa na siceršnjo spo­sobnost učenja.

Zelo priporočamo, da jemljete že mladiče najprej na krajše in potem na daljše vožnje z avtom. Tako se nanje navadijo in s tem se izognete poznej­šim težavam.

Odpravljanje težave se opira na nače­lo nasprotnega pogojevanja. Stopnje vadbe, ki je prirejena posebej za avto, so naslednje: če je mogoče, ves ta čas psa sploh ne jemljite na druge vožnje. Vedno, ko ga po začetni uspešni vadbi spet zajame strah, ste izničili veliko opravljenega dela. Če pa se vožnjam z avtomobilom ne morete izogniti, uporabljajte dodatna pomožna sredstva, recimo odejo, ki jo položite v avto samo za vaje. Te odeje ne jemljite nikoli s seboj na druge nujne vožnje, da se bo pes postopoma naučil ločiti nestresne vaje od navadnih voženj. Ko bo vadba trajala že dlje časa, mu bo dajala odeja dodatno varnost in po koncu programa vadbe jo lahko jemljete s seboj na vse vožnje.V prvem koraku vadbenega programa psa nagradimo s priboljškom, če gre v bližino avtomobila. Če je tako razburjen, da zalogaja ne vzame, mu ga dajte trenutek pozneje, ko se je že malo oddaljil od avtomobila. To pre­cejkrat ponovite, dokler ne bo pes brez stresa pojedel grižljaj zraven avtomobila. Ko ste to dosegli, naredite korak naprej; zvabite psa v avto in ga tam nagradite. 

Na naslednji stopnji lahko psa namesto v hiši hranite v avtomobilu. Tako dobi vozilo zanj nov, nestresen in pozitiven pomen. Glede na velikost živali in avtomobila se lahko tam z njim tudi igrate. Psa lahko recimo pustite, da v avtomobilu išče žogo ali kaj podobnega, kar ste tam skrili. Vzporedno s tem morate psa doma naučiti ukazov sedi, prostor in ostani. Ob tem lahko že uporabite odejo, tako da pes ukaze izpolnjuje na njej ter ga tam tudi nagradite. To vajo mora popolnoma obvladati, preden nadaljujete vadbo. Tedaj pustite, da pes vstopi v avtomobil, na njegovi odeji mu daste ukaze sedi ali prostor in ostani in ga nagradite - najprej takoj, potem po nekaj sekundah in pozneje po več minutah. Pri motorju, ki je v teku, to vajo postopoma podaljšujte na približno pet minut. Potem tvegajte prvo kratko vožnjo. Ta naj bo tako kratka, da ste že vnaprej prepričani o uspehu. Zadošča, če z avtom samo speljete ven in spet parkirate. Potem te vaje vsak dan ponavljajte in podaljšujte čas vožnje. Če so se razmere poslabšale, moramo program vadbe vrniti vsaj do tiste točke, ko je bilo še vse v redu. Razum­ljivo je, da morate od tod vaditi znova. Če so bile vožnje že daljše od petih minut, napravite krajše odmore, med katerimi s psom izstopite in se z njim igrajte ali pa naredite lažjo vajo, za katero bo nagrajen. Te okoliščine psu pomagajo, da se lažje navadi na avto. Postopoma lahko čas med od­mori podaljšujete in jih na koncu popolnoma opustite. 

Pes v avtu