Napadalnost za zaščito člana družine

Tudi psi, ki so sicer popolnoma miroljubni, utegnejo v trenutku postati napadalni, če ocenijo, da je član družine ali krdela v nevarnosti. Ta oblika napadalnosti ali sam napad sta usmerjena proti napadalcu in se kažeta z grozečim vedenjem, kot je lajanje, renčanje, kazanje zob ali ugriz. Če gre za resničen napad na nas, ocenimo vedenje psa kot moč značaja in se veselimo, da nas je ubranil. Nekateri psi pa radi tudi razmeroma nenevarne okoliščine v vsakdanjem življenju ocenjujejo kot napad na nas in se s tem za naše pojmovanje preti­rano močno odzovejo. To se recimo zgodi, če se nas dotakne oseba, ki je pes ne pozna, če ta človek dvigne glas, naredi kako grozečo kretnjo ali pa se nam samo preveč približa.

Pes je socialna krdelna žival, zato njegovo vedenje obsega tudi določeno obnašanje, ki je namenjeno obrambi krdela pred napadi. Težnja, da se psi, ki so ogroženi, odzovejo napadalno in se branijo, je pri posameznih psih zelo različna. Do izraza pridejo tako genski vplivi kot tudi vzgoja, sociali­zacija, položaj na hierarhični lestvici in teritorialno vedenje posameznika. Nesporazumi pri psu lahko nastanejo zato, ker so merila za določena dejanja pri psih in ljudeh različna. Mnoge naše vsakdanje kretnje izvirajo prvotno iz nekega drugega konteksta in jih kažemo v ritualni obliki, recimo pri pozdravljanju, kot tako imenovane pomirjevalne kretnje (dviganje rok in rokovanje, trepljanje po ramenih in drugo). Gledano z očmi psa in po njegovem razumevanju vrednot so to vsekakor večinoma dominantne kretnje, ki učinkujejo grozeče. Poleg tega ima za psa pri ocenjevanju vsakokratne okoliščine pomembno vlogo tudi naše vedenje. Tako nam je recimo neprijetno, če nam kdo položi roko na ramo, čeprav ta kretnja v tej okoliščini ne izraža nič grozečega. Pes čuti našo prikrito nejevoljo in se bo verjetno odzval temu primerno.

Ta oblika napadalnosti je praviloma zaželena, dokler se po našem občutku izrazi v ustrezni okoliščini in s pravo mero. V normalnem primeru psa ni treba posebej šolati, da bi nam stal ob strani, ko smo ogroženi. Neskaljen odnos s psom in njegov samozavesten značaj praviloma zadoščata, da se v stiski lahko zanesemo nanj. V nekaterih primerih te oblike napadalnosti ne moremo nedvoumno razlikovati od teritorialne napadalnosti ali pa je zaradi podvajanja ne moremo povsem ločiti od napadalnosti zaradi strahu. Zato je treba pri prevzgoji nemara upoštevati še druge oblike napadalnosti in jih vključiti vanjo.

Kolikor bolj pes nastopa samozavest­no v različnih vsakdanjih okoliščinah, toliko prej se bo na nenevaren stisk rok odzval sproščeno. Za prepreče­vanje je pomembna široko zasnovana socializacija pri mladičih.

Če se vaš pes pogosto vede tako, kot da vas hoče braniti tudi v nenevarnih vsakdanjih okoliščinah in namerava napasti neznane ljudi, je potrebna posebna vadba. Tu pomaga sodelova­nje čimveč različnih ljudi. Od začetka odpravljanja težave se izogibajte kritičnim okoliščinam, da bi preprečili nadaljnjo krepitev nezažele­nega vedenja. Sočasno moramo začeti posebno vadbo, ki naj bi dala psu občutek, da neznanih ljudi ni treba nujno obravnavati kot grožnjo. To lahko dosežemo tako, da mu damo vedno priboljšek, ko zagleda neznano osebo, ki je sprva še precej oddaljena. Postopoma to oddaljenost zmanjšu­jemo in psa nagrajujemo za njegovo sproščeno vedenje. Tudi neznan človek lahko mirno da psu priboljšek. Z metodo desenzibilizacije oziroma nasprotnega pogojevanja lahko psa načrtno naučimo večje strpnosti. Psa bomo učinkoviteje navadili na neznane ljudi, če se dogovorimo s prijatelji, ki so pripravljeni s psom narediti nekaj lažjih vaj. Ob tem poskrbimo, da bo pes vedno nagrajen.

Igriv pes

Prijatelji ga lahko peljejo tudi na krajši sprehod. Zaradi prijetnih doživetij razvije pes pozitiven temeljni odnos do tujcev. Hkrati pa dobite z intenzivno vadbo poslušnosti tudi boljši nadzor nad psom. Ob tem ko vadi ukaze za nasprotno pogojevanje, naj vadi še druge. Pri tem toplo priporočamo uporabo oglavnice. V posameznih primerih svetujemo tudi uporabo nagobčnika, dokler pes povsem ne uboga lastnika.