Žretje trave in drsanje po zadnjici pri psu

Tako žretje trave ali drugih rastlin kot tudi drsanje po zadnjici sta povsem zdravstvena problema. Pogosto se pojavljata in na kratko ju bomo omenili, ker sodita med oblike vedenja, ki zbujajo pozornost. Če žrejo psi samo občasno travo, lahko to vedenje na splošno spregle­damo, čeprav zaradi tega včasih bruhajo. Težava pa nastane, če psi posebno pogosto ali pretirano žrejo travo ali druge rastline. Če potem bruhajo, so izbljuvki dostikrat rumen­kaste barve in so lahko videti penasti, kar pomeni, da sta prišla v želodec žolč in zrak. Drsanje po zadnjici se dogaja tako v hiši kot tudi na prostem. Včasih je povezano s tem, da pes mrzlično oblizuje okolico zadnjika ali pa si celo izpuli dlake iz repa.

Žretje trave pri psu

 Kot smo že omenili, kažeta obe obliki vedenja na bolezen. Psi, ki pretirano pogosto žrejo travo, praviloma trpijo zaradi vnetja želodca, želodčne razjede ali druge motnje v želodčno­črevesnem traktu. Pri drsanju po zadnjici prideta v po­štev dve diagnozi: glistavost lahko povzroči močno srbenje v okolici zadnjika, z drsanjem po tleh pa ga živali poskušajo olajšati. Po drugi strani lahko tako vedenje izzovejo tudi zamašene ali vnete analne vrečke.

Čeprav je žretje trave normalen način vedenja, ki ga vsak pes občasno kaže, ne da bi to pomenilo kako težavo, pa pretiravanje ni koristno. Nastane začarani krog med slabostjo in iz nje izhajajoče potrebe po ponovnem žretju trave, ki ji spet sledi slabost in tako naprej. V tem primeru morate psa brezpogojno odvrniti od žretja trave. Redno odpravljanje glist in preiskave blata na zajedavce pomagajo prepre­čiti drsanje po zadnjici, ki ga povzroči glistavost.

Psi, ki kažejo enega od obeh proble­matičnih vedenjskih načinov, je treba vsekakor peljati k veterinarju. Ta bo opravil potrebne preiskave in določil primerno zdravljenje. Načeloma ni razloga za zaskrbljenost, kajti te bolezni se da zdraviti, čeprav se žal bolj ali manj pogosto znova pojavijo. 

Pes in grizenje trave