Vedenje za vzbujanje pozornosti pri psu

Skoraj neskončno veliko je načinov vedenja, ki ga psi kažejo, da bi vzbudili pozornost svojih lastnikov. Raztezajo se od lajanja, prinašanja igrač, izvajanja umetnij do tega, da se pes naredi bol­nega, bruha in liže določene telesne dele. Bolj ko je vedenje izrazito, prej se je lastnik pripravljen posvetiti psu. Neredko je lastnik resno zaskrbljen za psa, še zlasti če njegovo vedenje uvrsti med bolezni. Značilno za to težavo je, da se vedno pojavlja le v navzočnosti ljudi, nikoli pa, če so psi sami ali če vedo, da jih nihče ne opazuje.

Že po naravi imajo psi radi, da jih upoštevamo in jim dajemo priznanje. V tem tiči tudi vzrok za to težavo. Po svoje je vedenje, s katerim pes zahteva pozornost, povezano z ran­giranjem, kajti pes, ki ima sorazmerno visok položaj v družinski hierarhiji, zahteva na splošno več pozornosti kot po rangu nižja žival. Za nastanek težave pa je vsekakor odločilno odzivanje lastnika na dejanja psa. Na koncu se pokaže, da smo psu nenamerno privzgojili to težavno vedenje. Kot smo že omenili, je za psa    dru­gotnega pomena, ali je pozornost pozitivno ali negativno obarvana. Včasih šteje zanj samo to, da sploh pritegne pozornost, pa naj bo v obliki pohvale ali kazni. Toje razlog, da tega vedenja načeloma ne moremo obvladovati s kaznimi. Pozornost, ki jo pri tem pes pritegne, zadošča, da se začarani krog nadaljuje.

Skoraj nobena druga težava tako izrazito ne odseva temeljnih načel pasje vzgoje - žal pa v teh primerih pogojevanje psa s strani lastnika ni bilo izvedeno namenoma, niti ga ni zavestno izpeljal. Zato v teh primerih lastniki psov nikakor niso ponosni na »uspešno vzgojo«. Nasprotno, za živce naporno vedenje njihovega štirinožca jim povzroča veliko skrbi. Če opazujemo to težavo iz drugega zornega kota, bomo hitro ugotovili, da so bili takšni psi dovolj inteligentni in so lastnike »vzgojili« po svojih potrebah. To očitno prefinjenost psa lahko pozitivno izkoristimo v nadaljnjem skupnem življenju. Tem psom je všeč vsaka oblika povečane pozornosti, zato so z vsem žarom pri stvari, tudi ko se učijo novih vaj. Tako bo po volji obema: psu, ki bo pritegnil več pozornosti, in lastniku, ki bo imel dobro vzgojenega, netežav­nega psa. Če vemo, da izhaja pozornost vzbu­jajoče vedenje iz instrumentalnega pogojevanja in predvsem nerednega nagrajevanja,bomo prej pripravljeni ravnati dosledno, tako da nastale težave ne bi še poslabšali.

Ker gre za priučeno vedenje, obstaja edina možnost za preprečevanje, da neželenega vedenja nikoli nezavedno ne potrdimo. Z vajami, igrami ali ustreznim športom odvzamemo psu potrebo, da bi se sam prerinil v sre­dišče pozornosti. Obenem se s temi zaposlitvami izboljša tudi njegova ubogljivost ter s tem odnos med nami in psom.

Pomembno je vedeti, da bo pes težavno vedenje na začetku vadbe stopnjeval do komaj še znosne mere, potem pa ga bo kazal vedno manj in na koncu sploh ne več. To je ra­zumljivo, ker je bilo tako vedenje psa pred začetkom odpravljanja vselej kronano z uspehom, saj mu je - prej ali slej - pri lastniku vedno uspelo vzbuditi nekaj pozornosti. Zato bo sprva poskušal z večjim pritiskom doseči to, na kar je bil navajen. Pri tem bo tem bolj vztrajen, čim pogosteje je lastnik že poskušal namerno prezreti moteče vedenje psa, potem pa vendarle popustil. S tem mu je samo dopuščal, da čim dlje vztraja. Težavo lahko rešimo samo z res doslednim ignoriranjem psa. Če se vam to zdi pretežavno, priporočamo, da ga kratko malo zapustite in odidete iz prostora, preden bi popustili. Izogi­bati se morate slehernemu srečanju z očmi, vsaki besedi ali dejanju, name­njenemu psu, in celo vsakemu nasme­hu; vesti se morate tako, kot da psa sploh ne bi bilo. Če bi poskušal pes - včasih tedne po uspešnem odpravljanju težave - še enkrat s starim načinom vedenja, mu seveda nikakor ne smete popustiti. Če kdo ne more dosledno namerno prezreti takšnega vedenja, obstaja druga možnost - izrecno mišljena samo kot izhod v sili - za izboljšanje skupnega življenja. Ta temelji na nače­lu nasprotnega pogojevanja. Življenje bo sicer enostavnejše, vendar je velika pomanjkljivost tega načina, da pes sprva spet izsili pozornost. Vseeno pa bo njegovo nezaželeno vedenje zame­njalo želeno. Kot lastnik dajte prednost prvemu načinu odpravljanja težave in obenem poskrbite, da bo pes sicer deležen dovolj pozornosti, zaposlitve in sprememb. Sprehodi, igre in vaje ga bodo zamotili in sprostili, tako da ne bo poskušal iz čistega dolgočasja pritegniti več pozornosti z vsiljivim vedenjem.