Vsiljivost pri psu

Vedenje nekaterih psov do družine lahko ocenimo kot zelo vpadljivo: lahko jih označimo kot predrzne, nesramne, zahtevne, povzpetniške ali vsiljive. Psi imajo lastnost, da se skoraj v vsakem položaju silijo v ospredje in poskušajo uveljaviti svojo voljo. Večina jih vleče za vrvico, pri spanju zasedajo prostor, ki je pomemben (recimo stol ali postelja), zahtevajo božanje ali igro in kažejo še vrsto drugih oblik vedenja, da bi bili od lastnika deležni več pozornosti. Ne dogaja se poredkoma, da ti psi uboga­jo samo takrat, ko jim to ugaja. Druge oblike vedenja, ki jih pogosto opazimo, so skakanje na ljudi, postavljanje na pot ali prerivanje med hojo. Če pride kdo na obisk, si ga pogosto prisvojijo izrazito vsiljivo. Ti psi hočejo največkrat prvi skozi vrata in imajo potrebo po tem, da vse nadzorujejo in so povsod zraven.

Tudi če vsiljivosti sprva ne povezuje­mo z napadalnostjo, ni to vedenje nič drugega kot pasivna oblika napadalno­sti. Ta ugotovitev je pravilna tudi takrat, če niso še nikoli - kar je sicer pogosto pri psih, ki so vsiljivi - ugriznili ali tudi samo zarenčali na gospodarja. Družine s psi, ki so čezmerno vsiljivi, imajo pogosto prikrite težave z ran­giranjem, tudi če ni resnih posledic. Še zlasti če so lastniki strpni do takšnega vedenja, so psi sčasoma vedno bolj nagnjeni k temu, da hočejo imeti »na vrvici« gospodarja! To se kaže s tem, da na sprehodu določajo pot, prisva­jajo si posebne pravice v stanovanju ali pa z vsiljivim in manipulativnim vedenjem pridejo do hrane in igranja.

Lastniki vsiljivih psov, se le redkokdaj pritožujejo nad njihovim vedenjem. Prav nasprotno, nekatere lastnosti njihovega gospodovalnega značaja sprejemajo kot znamenje posebne inteligentnosti ali pa se s tem prepro­sto sprijaznijo. Če psu uspe, da po svojih željah manipulira z družinskimi člani, lahko to njegovo vsiljivo vedenje traja vse življenje, ne da bi pomenilo kako posebno nevarnost za lastnika. Same v izjemnih primerih se zgodi, da ti psi v določenih okoliščinah poudarijo svoje zahteve z renčanjem in hlasta­njem.

Pes bo dobil z natanko določenim mestom na hierarhični lestvici občutek večje varnosti, po drugi strani pa borno z nadzorovanimi vajami, igrami in nalogami dosegli boljšo poslušnost in dali psu smiselne nadomestilo v njegovem vsakdanjiku.