Napadalnost v družini

Težava
Napadalnost do družinskih članov je pogost problem, zaradi katerega se veliko ljudi obrne po pomoč k strokovnjakom za šolanje psov, veterinarjem pa tudi živalskim psihologom. Nenadno in nepričakovano renčanje na družinskega člana, pripetljaji, ko pes šavsne svojega lastnika, pa do hujših poškodb zaradi pasjega ugriza, vse to povzroča gospodarjem veliko skrbi. Včasih obstaja težava že dlje časa, občasno pa se lastniki čudijo, kako da se je začel njihov pes; s katerim so se do takrat dobro razumeli, nenadoma, kot bi treščilo z jasnega, do njih vesti napadalno. Z natančnim opazovanjem posameznih primerov je mogoče pojasniti, ali gre za tako vrsto napadalnosti, ki je povezana s porazdelitvijo moči znotraj družine in tekmovanjem za določene, za pse zelo pomembne dejavnike, kot so osebe v družini, ležišče, hrana, igrače, spolni partner in drugo. Za boljše razumevanje bom naštel nekatera dejanja, ki pogosto sprožijo spor.

- Velikokrat zavzame po rangu višji pes prostor za spanje na mestu v stanovanju, ki je strateško ugodno ali pa se mu zdi posebno udobno. To mesto bo branil pred drugimi psi pa tudi ljudmi, ki se mu približajo. Dominantna žival ima po svoji pasji logiki pravico zahtevati takšno mesto takoj, ko si ga zaželi.
- Prav tako lahko kakšna žival brani igrače in druge predmete, kot so kosti za glodanje in hrana.
- Pes z visokim položajem uživa privilegij, da lahko, kadar si zaželi, od »svojih družinskih članov« zahteva telesni stik - ljubkovanje, božanje; po drugi strani pa lahko zavrne nežnosti, ki mu jih ponujajo oni. To pojasnjuje nenadne spopade, če psa kopamo, krtačimo ali božamo, čeprav to ob drugih priložnostih bolj ali manj potrpežljivo prenaša.
- Na sprehodu o smeri in hitrosti praviloma odloča vodja krdela. Prav tako sodi k privilegiju najvišjega po rangu, da gre prvi skozi vrata, da ga prvega pozdravimo ali da on sam prvi pozdravi.
Težave v zvezi z rangom (položajem v krdelu - družini) so veliko pogostejše pri samcih kot pri samicah. Mogoče je, da se pes vede napadalno do vseh družinskih članov ali pa samo do nekaterih ali posameznih skupin.

Vzroki
Verjetnost zapletov je poleg socialnega položaja znotraj družine odvisna predvsem od suverenosti psa. Razlog za napadalnost znotraj družine je lahko konflikt glede položaja v krdelu (vendar pa ne vedno). Odločilno je, da je razmerje med človekom in psom zelo moteno. Socialna struktura volčjega krdela nam pomaga, da razumemo s položajem v krdelu povezan vidik napadalnosti. Hierarhična ureditev je v volčjem krdelu in prav tako pri psih zelo pomembna za nemoteno skupno življenje vseh živali. Vodilna žival, tako imenovani vodja krdela, prevzame določene dolžnosti, zato pa ima tudi čisto posebne privilegije. Tudi med drugimi člani krdela obstaja natančno določen vrstni red. Pomembno je, da se vsaka žival zaveda, na katerem mestu hierarhične lestvice se nahaja. Boj se lahko vname, če imata dve živali podoben socialni položaj in sta tekmeca za kakšno stvar ali pa tudi, če kaka žival ne priznava več višjega položaja druge živali. Popolnoma normalna težnja vsakega posameznika je, da si poskuša pridobiti najboljše možno mesto na hierarhični lestvici in dostop do dragocenih prednosti. Ta težnja pa je od psa do psa različno močno izražena. Če vzgajamo psa neavtoritativno in nedosledno, mu pustimo veliko svobode odločanja in mu dovolimo, da kadarkoli izvaja dejanja, ki so pravzaprav prihranjena za posameznike, uvrščene višje na socialni lestvici, lahko to pripomore k nastanku problema. Z nedoslednostjo smo psa zmedli in ga naredili negotovega. Tako izgubi zaupanje v družinske člane, kajti zdijo se mu nepredvidljivi in morda tudi napadalni. Popolnoma drugače pa reagirajo živali, pri katerih se pojavi ta težava, ki jo žal zelo pogosto napačno  opisujemo kot dominantno napadalnost. Ta izraz je zelo slabo izbran, kajti te živali niso dominantne v prvotnem smislu, temveč prej negotove v socialnem druženju z vlogo vodje krdela so preobremenjene. Stres, ki ga doživljajo, ko morajo nadzorovati pomembne stvari, zniža njihov tolerančni prag za agresivne obrambne napade, kar pomeni, da so napadalni zaradi svoje negotovosti. V nekaterih primerih so pri tej obliki napadalnosti soudeležene podedovane lastnosti: obstajajo pasme ali posamezne linije znotraj pasme, ki so bolj kot druge nagnjene k temu, da se do lastnikov vedejo napadalno ali uporno. Velikost pasme je tukaj v podrejeni vlogi, kajti za psa je velikost manj pomembna, kot bi sprva mislili. Seveda pa je res, da so za človeka težave tem hujše, čim večji in močnejši je pes. Tudi hormonsko stanje živali je pomembno; gledano statistično ima take težave več nekastriranih samcev kot kastriranih. Te težave se le redko pojavijo pred dopolnjenim prvim letom, ker mlad pes še ni dovolj zrel, da bi zavzel višji položaj. Od pasme do pasme in tudi od primera do primera je odvisno, pri kateri starosti je pes dovolj čustveno zrel in tudi telesno sposoben, da bi teoretično lahko vodil krdelo v tem primeru torej družino. Samo če natančno opazujemo posamezen primer, lahko razjasnimo, kje natanko je težava: ali gre za vprašanje socialnega položaja ali je v ospredju tekmovanje za določene stvari ali pa je vzrok v nepravilnem sporazumevanju ali motenem zaupanju. Da bi to odkrili, je priporočljivo, da si ogledamo vse člane gospodinjstva; kako ravnajo s psom in da se z njimi  pogovorimo o težavi in že prej vpeljanih ukrepih.

Posebnosti
Za pse so ljudje pravzaprav vrstniki, zato prenašajo pravila ureditve krdela tudi na družinske člane. Pes je edina hišna žival, ki človeka vključi v svojo socialno hierarhijo. Zaradi različnega vrednotenja lahko nastanejo težave, to pa povzroči nesporazume in napake pri sporazumevanju. 

Pred napadalnostjo znotraj družine se najbolje zaščitimo tako, da ustvarimo zaupen odnos med nami in psom. Upoštevati moramo pomembna pravila sporazumevanja in logike psov. Psu ne smemo podeliti prevelikih privilegijev, ker si tako ustvari napačno podobo o svojem mestu na hierarhični lestvici. Seveda ni nujno, da vedno nepopustljivo branimo vse svoje privilegije. Kar zadeva suverenost, se mirno lahko zgledujemo po volku, ki uglajeno vodi svoje krdelo. Zgodnja, dosledna in pravilna vzgoja ter primerna izbira pasme ali določenega mladiča pomagata, da v družini ne nastanejo težave z napadalnostjo. (Ko govorimo o družini, imamo psa ali več njih za družinske člane). Ne pomišljajmo in pred izbiro psa vprašajmo za nasvet strokovnjaka; lahko pa ga kar prosimo, naj nam svetuje in pomaga pri izbiri mladiča.

Cilj odpravljanja težav je, da psu odredimo trdno mesto v družini, tako, ki mu daje varnost in socialno zavezanost, hkrati pa ga odvezuje vloge in odgovornosti vodje krdela. Tako zmanjšamo možnost socialnega stresa in pes lahko na nižjem položaju popolnoma razvije svoj značaj. Za odpravljanje težave je še posebno pomembno, da vsi družinski člani vlečejo vrv na istem koncu. Samo tako obstaja realna možnost, da bomo težavo obvladali. Pri reševanju težave je zelo pomembno tudi, kako dolgo že obstaja in kako huda je.

Najprej odstranite vse, kar bi psu lahko pomenilo kot nekaj, kar mora braniti. Potem vsa mesta, na katerih je rad ležal in jih brani, prekrijte s kartoni, tako da zanj izgubijo privlačnost. Smiselno je tudi, da psu onemogočimo dostop do nekaterih prostorov v hiši, če so ti zanj posebno pomembni. Čeprav pravzaprav ne zagovarjam mnenja, da pes ne sme v spalnico, je v tem primeru zelo pomembno, da ga preženete iz nje, če se je navadil biti v njej. Pravzaprav gre za to, da mu odtegnete vse, kar bi ga navajalo na to, da bi se sam uvrstil previsoko na hierarhični lestvici. Odpravljanje težave temelji na tem, da psu najprej odtegnete pozornost. To pomeni, da se z njim nič več ne pogovarjate, se ga ne dotikate, kratko in malo ga prezrete, ko pride, da bi ga pobožali ali se z njim igrali. Če vam je težko, pomaga, da preprosto zapustite sobo. Pozorni bodite na to, da boste vi tisti, ki boste začenjali vse socialne stike, in da boste vi določali, kako bodo potekali. Če psa zalotite pri kakšnem nezaželenem ali prepovedanem dejanju (da leži na zofi), ga z zvonjenjem pri vratih zvabite stran in potem sami zavzemite prepovedano mesto. Če ste prepričani, da tega ne bo povezal z vami, lahko uporabite tudi posredno kazen. Ko vas ne vidi, ga recimo poškropite z vodno pištolo.

V kritičnih okoliščinah uporabite pomirjajoče kretnje. Odvrnite pogled in se če je to mogoče umaknite. Najbolje je, da se za psa, ki dela kaj nezaželenega, preprosto ne zmenite. Če se ne pusti prijeti, ne da bi renčal ali celo grizel, priporočam, da ga imate na vrvici tudi v stanovanju. Vrvica mora biti dovolj dolga, da jo primemo, ne da bi se psa pri tem dotaknili. Pustimo, da pes vrvico vleče za sabo po tleh, in če je treba, z njo potegnemo psa stran od določenih prostorov. Boljši nadzor nad psom kot kombinacije običajne ovratnice in vrvice omogoča uporaba posebne pasje oglavnice. Postopoma prevzemite vsa dejanja, sočasno učite psa poslušnosti, tako bo dojel, da bo deležen pozornosti le, če se bo vedel ubogljivo in ponižno.

Učenje poslušnosti lahko vsebuje kakršnokoli poljubno vajo, vendar naj temelji predvsem na koristnih vsakodnevnih ukazih. K tem spadajo SEDI, PROSTOR, SEM, DOL (pri tem ukazu mora pes v položaju PROSTOR na tla položiti tudi glavo), BUM (pes se mora kot mrtev uleči na stran ali na hrbet), TAČKO, PRINESI, OSTANI in podobno. Za vse položaje in dejanja, pri katerih kaže pes podrejeno ali ponižno vedenje, ga morate spontano nagraditi, tudi če se pes tako vede zgolj naključno. Sem sodi recimo, če se pri sproščenem spanju obrne na hrbet. Hkrati z nagrado izgovorite vedno isto besedo. Tako bo ta beseda, če jo bo pes povezal s položajem, postala ukaz in jo boste po dovolj ponovitvah lahko neodvisno uporabljali tudi v drugih okoliščinah. Takšno posredno metodo pogojevanja uporabimo predvsem pri tistih psih, ki se še posebno hitro odzovejo napadalno.

Poleg teh splošnih vzgojnih ukrepov priporočamo v izrazitih težavnih okoliščinah poseben desenzibilizacijski trening. Denimo tedaj, kadar pes ne prenaša krtačenja ali če zelo napadalno brani svojo hrano. Tudi tukaj velja, da psa nagradimo za nenapadalno vedenje, v nasprotnem pa se zanj ne zmenimo, tako da z dejavnostjo prenehamo in ga brez besed zapustimo.
Pri sprehodu morate dosledno paziti, da vi določate pot in ne pustite psu, da vas vleče naokoli. Naslednja točka so igre. Vse tiste, ki vsebujejo vlečenja ali ravsanja, naj bodo tabu. Neprimerne so tudi igre, pri katerih bi pes lahko zavzel močnejši položaj, recimo igra lovljenja.
Priporočljive so igre, pri katerih mora pes kaj prinesti ali najti, ker z igro vred združujejo tudi poslušnost. Včasih tudi prehrana vpliva na razdražljivost živali. Zato je smiselno, da psu za določen čas (najmanj tri tedne) zmanjšamo količino beljakovin in zvečamo količino ogljikovih hidratov v hrani, da ugotovimo, ali mogoče obstaja povezava med vedenjem psa in prehrano. V nekaterih primerih se vedenje po spremembi hrane krepko izboljša. Primerno dieto za vašega psa lahko predpiše ali priporoči veterinar. Da bi psu še dodatno posredovali njegov nizek položaj na hierarhični lestvici, naj dobi hrano vedno šele takrat, ko so preostali družinski člani že pojedli. V mnogih primerih to ni rešitev težave, pa vendar ne škodi, če psa kastriramo ali steriliziramo.
Kot smo že omenili, imajo tudi hormoni določeno vlogo pri rangiranju psov. Pri psicah je steriliziranje v tem primeru nesmiselno, ker ne vpliva na vedenje. Najboljšo rešitev boste našli skupaj z veterinarjem.