Agresiven pes

Agresivno vedenje je normalno tako za pse kot za ljudi in ga ni mogoče »ozdraviti«. Stopnja agresivnosti psa je odvisna od njegovih staršev (genetika), od vzgoje, ki jo je deležen od svoje mame in vzreditelja, od odnosa z bratci in sestricami (zgodnja socializacija), vašega šolanja (zgodnje učenje), življenjskih izkušenj, telesnega in duševnega zdravja in celo od prehrane. Obstaja veliko različnih dejavnikov, ki sprožijo različne oblike agresije. Večino oblik lahko nadzorujemo z zgodnjim učenjem in pametno vzgojo, vendar moramo dobro poznati povod za grožnjo in napad ter razmere, v katerih se tako vedenje uporablja.

Napredovanje agresivnosti
Psi imajo zelo razvito telesno govorico, s katero se izognejo izraženi agresivnosti. Do napada pride šele takrat, ko taka telesna govorica ni uspešna. Behavioristi so opisali vzpenjajočo se lestvico agresivnosti, po kateri pes napreduje, dokler ne ugrizne. Pes se ustavi, ima strmeč pogled, široko odprte oči, hitreje diha, globoko renči, dvigne eno ustnico, da pokaže podočnik, laja, hlasta ali še globlje renči, dvigne obe ustnici, da prikaže vse zobe, in na koncu ugrizne. Nekateri psi žal preskočijo večino teh stopenj in takoj preidejo k ugrizu. Nikoli se ne zanašajte na to, da bo vaš pes pokazal vse opisane znake agresije. Opazujte ga za kakršnekoli komaj opazne znake in ga od agresivnosti odvrnite tako, da njegove misli in telo preusmerite drugam.

Vrste agresivnosti
Če želite razumeti, zakaj je pes agresiven, morate razumeti razmere, v katerih se tako vede, in vzroke, ki ga spodbujajo k temu. Plahost, strah in bolečina lahko sprožijo agresivnost iz obrambe. Drzni in samozavestni psi so odkrito napadalni. Ponavadi začenjajo prepir s psi istega spola ali pa želijo biti prvi v vrsti za pozornost svojega skrbnika. Spolni hormoni povzročajo dominantnost samcev in agresivnost psic z mladiči, prirojen lovski nagon pa je kriv za agresivnost do živine in drugih živali. Nekateri psi postanejo agresivni zaradi frustracij, predvsem med živahno igro, drugi so izšolani v agresivne pse, tretji pa podedujejo nadpovprečno nagnjenost k razvoju določenih oblik agresivnosti. Pri rdečih koker španjelih se včasih razvije agresivnost zaradi dominantnosti, ki jo imenujemo »napad besa«, medtem ko tega pri večbarvnih koker španjelih ne poznamo.

Agresivnost do psov
Agresivnost do psov v skupnem gospodinjstvu je pogostejša, če živijo skupaj psi istega spola, predvsem samice. Pretepi samic so tudi nevarnejši kot pretepi med samci. Pretep pogosteje začne mlajši pes, še posebno če je najmlajši pes v hiši. Agresivnost do psov, ki jih pes sreča zunaj, je redkejša, kot bi pričakovali. Resnejša raziskava o agresivnosti med psi, ki so jo izvajali v pasjih parkih kjer so psi lahko spuščeni, je pokazala, da so ugrizi dokaj redki in ne predstavljajo prevelikega tveganja za pse in njihove skrbnike. Ne izogibajte se težavi tako, da psa sprehajate le ob nenavadnih urah. Psi so krdelne živali, zato potrebujejo družbo drugih kosmatincev. S strokovno pomočjo boste večino težav zmanjšali že v nekaj tednih.

Agresivnost do ljudi
Behavioristi se prav zaradi agresivnosti tako radi ukvarjajo s psi. To ne pomeni, da je to najpogostejša težava, temveč da skrbnikom povzroča največ skrbi. Doma je agresivno vedenje lahko posledica izogibanja negativnim stvarem. Pes se lahko zateče k grožnji ali hlastanju, ko si misli "Nočem, da mi ljudje vzamejo moje stvari," ali "Ni mi všeč, ko me ta otrok poskuša pobrati." Temu rečemo pogojevanje izogiba. Pes se nauči, da z agresijo doseže svoje in prepreči izvršitev 'negativnega'. To ni agresija zaradi dominantnosti. Taka oblika agresivnosti - izvajanje avtoritete kot vodja krdela – se redkokdaj pojavi pri udomačenih psih, pri volkovih pa je nekoliko pogostejša. Pes se lahko vede agresivno do vas zaradi lastnine ali odpora do vašega ravnanja, in ne zato ker želi prevzeti mesto vodje.

Ugrizi in otroci
Starejši ljudje utrpijo ugrize na rokah in nogah, otroci pa po glavi in obrazu. Majhni otroci utrpijo hujše poškodbe kot starejši, saj večkrat dolgo gledajo psa v oči. Poleg tega pogosto želijo objeti ali pobožati velikega prikupnega psa, ki se zlahka ustraši sunkovitih gibov. Do večine ugrizov pride, ko otroka in psa nihče ne nadzoruje. Majhnih otrok nikoli ne pustite s psom, če jih nihče ne opazuje. Je kazen primerna?
Pravi trenutek kaznovanja, ko psu pokažemo, kdo je glavni, je tako težko ujeti, da lahko kaj hitro naredite veliko napako. Če zamudite pravi trenutek, ustvarite čustveni konflikt s psom, saj si misli: "Rad te imam, a se te bojim." V takem primeru ste nedosledni in zastrašujoči. Ne uporabljajte kazni. Če pes kaže agresivno vedenje, naj vam ga pomaga odpraviti vaditelj, ki uporablja pozitivne načine šolanja. Obstajajo primeri, ko je kazen primerna, a le pod nadzorom vaditelja. Z njo pa ne povzročamo bolečine, temveč si pomagamo z nepričakovanim dogodkom.