Posvojitev odraslega psa

Posvojitev odraslega psa je lahko prijetna izkušnja, predvsem če psa poznate vi ali oseba, ki zanj išče nov dom. Tudi če boste psa dobili od sorodnikov, sosedov ali iz dobrega zavetišča in dobro poznate njegovo vedenje, je priporočljivo, da vseeno poiščete nekoga, ki bo strokovno ocenil pozitivne in negativne strani njegovega značaja. Na svetu je veliko neželenih psov, ki jih uspavajo, če ne dobijo novega skrbnika, zato se zaradi posvojitve resnično lahko dobro počutite.

Pes se človeške družbe navadi do 12. starosti, sporazumevanja z drugimi psi in nadzorovanja ugriza pa do 18. tedna. Težave je vedno lažje preprečevati kot odpravljati. V zavetišču ste verjetno spoznali veliko psov in izbrali tistega, ki je bil najbolj miren in tih. Tam se vam pes lahko zdi odličen, doma pa se spremeni v živahnega, hiperaktivnega, poskakujočega razbojnika, ki med hojo na povodcu močno vleče. Na dan lahko pridejo nepričakovani strahovi in fobije, ki si jih ne znate razložiti, ter z njimi povezana agresija. Pogosta fobija je strah pred zaprtimi prostori, kot sta kletka in ograjica. Neželena vedenja se vam morda zdijo nesmiselna, a so popolnoma predvidljiva, saj imajo pogosto enak izvor. Vse se začne s slabo zgodnjo socializacijo, pomanj­kanjem vzgoje in učenja ter s sproščanjem spolnih hormonov pri nekastriranih samcih. Posvojitev psa je sicer hvalevredna, vendar pričakujte, da boste morali odpraviti kar nekaj vedenj. Rehabilitacija je lahko težavna, dolgotrajna in živce parajoča. V dobrem zavetišču vam sicer povedo, kaj lahko pričakujete, vendar šele doma ugotovite, kakšen je pravi značaj posvojenca in kako se bosta ujela.

Če je pes navajen sobne čistoče in grize le svoje igračke, ne potrebujete kletke in ograjice. Če je sobno čist, a niste povsem prepričani, da ni uničevalen, naj bo vseeno nekaj časa v ogradi. V vsakem primeru mu ponudite več igrač za žvečenje. Če ima pes močan ugriz, kupite take, ki jih ne bo takoj uničil, na primer kong. Igračke, iz katerih ob kotaljenju pada hrana, bodo takoj uničene, če pes ugotovi, kako jih lahko zgrize. Votlo igračo vsakokrat napolnite z drugo hrano, da vidite, katera je psu najbolj všeč. Poskusite s sirnim namazom ali pasto, ki jo kupite v pasji trgovini. 

Odrasel pes

Vsi psi so radovedni, odrasel pes pa je poleg tega še velik. Dokler ga dodobra ne spoznate, predvidevajte, da se bo povzpel tudi na zadnje noge, da preišče vse kotičke v stanovanju. Kuhinjski pult, obložen z dišečimi dobrotami, ni nobena ovira za poskakujočega psa. Na varno mesto pospravite lomljive in dragocene stvari ter oblačila - vse, kar je za psa zanimivo ali nevarno. Predvidevajte, da je vsak pes iz zavetišča mojster pobegov, zato ga ne pustite samega na vrtu, dokler niste prepričani, da je zaposlen in ne more nikamor uiti. Preglejte ograjo - so v njej odprtine, je dovolj visoka? Pazite, da pes ne skoplje luknje pod njo. Če imate majhnega psa, morate zapreti tudi odprtino pod vrati. Prepričajte se, ali zapah deluje, in dobro zapirajte vrata. Ogradite zaboje za smeti, vrt in kompost, lončnice pa postavite na višje mesto. Ko pečete na žaru, pazite, da se kuža ne opeče. Določite prostor za pasje stranišče. Če ima pes dostop do balkona ali terase, razmišljajte po pasje in zavarujte nevarna mesta. Kaj hitro lahko postane superpes in se izmuzne pod rešetkami ali med njimi. Lahko jih celo preskoči.

Lepi trenutki z novim odraslim psom se končajo takoj, ko prideta domov. Če ne iz drugega razloga, pa zato ker je zdaj od vas odvisno, kako močno se boste potrudili, da bosta oba lepše živela. Do vseh dogodkov v naslednjih nekaj tednih morate imeti stvaren in premišljen pristop. Kuža mora spoznati novo družbeno lestvico, spoštovati mora vas in vašo družino. Kmalu naj spozna druge hišne ljubljenčke, prostore v hiši, vrt, sosede in celotno sosesko. Pričakujte, da bo kuža trpel za ločitveno tesnobo, ki se pojavi kot skrajna oblika žalosti in strahu, ko pes že za kratek čas ostane sam. K ločitveni tesnobi so najbolj nagnjeni psi, ki so do vas zelo ljubeči, do tujcev pa plahi. Če vam nov pes sledi na vsakem koraku, če je podredljiv, če so ga v preteklosti zlorabljali, zapostavljali ali pa je zamenjal veliko skrbnikov, se bo težko ločil od vas, zato začnite težavo takoj odpravljati.

Odrasel pes

Nekaterih mladičkov se ne morete dotikati povsod po telesu, pri odraslem psu pa bodite prvih nekaj tednov še posebno previdni. V prvih dneh se doma prepričajte, kje se ga lahko dotaknete. Vsak dan se nekajkrat nežno dotaknite glave, hrbta in bokov. Bodite previdni, ko se dotikate ust, ušes, nog in šap, saj nekateri psi tega ne prenesejo, večina pa vam ne bo pustila blizu repa. Dotikanje vseh delov telesa pomeni, da ste vi glavni. Božanju naj z enakim postopkom sledi krtačenje. Ko se pes navadi dotikov, dvignite vsako tačko za sekundo ali dve. Pogosto ga nagradite za mirno vedenje. Če se pes upira, nežno, a odločno primite tačko, dokler se ne umiri. Če ga spustite, ga boste naučili, da je zvijanje dovoljeno. Nikoli ga ne zagrabite. Dotikanje naj traja le nekaj minut in v tem času počasi nadgrajujte dviganje tačk, da se pes ne bo več odmikal. Z malo truda ga boste navadili, da ne bo občutljiv na dotike. Ko psu dovolj zaupate, naj se ga začnejo dotikati tudi zaupanja vredne osebe, da olajšate delo tistemu, ki bo psu strigel kremplje.

Je vaš novi pes miren in družaben osebek, ki je do vseh prijazen in ne zahteva vaše pozornosti za vsako ceno? Vas pride pozdravit, a se kmalu odpravi povohat nekaj drugega? Potem ste lahko zelo srečni. Posvojili ste vzgojenega in preprostega psa. Večina psov iz zavetišč pa ni tako čustveno stabilnih. Pričakujte, da bo v prvih dneh prišlo do zapletov, predvsem če je bil kuža zavržen ali zlorabljen. Poiščite dobrega vaditelja, ki vam bo pomagal pri rehabilitaciji.

Srečanje z drugimi psi

Čeprav so vam rekli, da se vaš novi pes dobro razume z drugimi psi, bodite pozorni na morebitne težave. Moja sestra je po moji pokojni tašči dobila Billa. Tega kastriranega petletnega mešanca med lhasa apsom in staffordshirskim bulterierjem sem spoznal, ko ga je tašča pri enem letu posvojila. Rad je imel pse in vedno je našel koga za igro. Zelo sem bil presenečen, ko mi je sestra povedala, da je Bill postal njihov zagrizen sovražnik. Vsakega je hotel napasti in uničiti. Ugotovili smo, da je Bill agresiven le do staffijev in psov, ki so jim podobni. Te pasme ni s taščo nikoli srečal, v kraju, kjer živi moja sestra, pa jih je veliko. Njegova agresija je posledica dogodka, ki se je zgodil pred posvojitvijo. Sestra je težavo rešila tako, da ga zdaj sprehaja le tam, kjer redkokdaj srečata staffija. Če bi imela čas, bi Billa postopoma navajala na staffije, tako da bi ga predstavila mirnemu predstavniku pasme. Novega odraslega psa predstavite svojemu prvemu psu ali drugim kosmatincem na nevrralnem ozemlju. Sprva se nenehno premikajte, da si psa ne bosta imela priložnosti pogledati v oči. Pustite, da se povohata, vendar pazite, da je povodec vedno popuščen. Lahko se zgodi, da se jima zaradi vznemirjenja nasrši dlaka, če pa opazite še druge znake agresivnega vedenja, poskrbite, da se ne bosta več gledala, in ju odpeljite narazen.

Srečanje z domačo mačko

Mačke in psi ponavadi dobro shajajo, če ima mačka dovolj prostora, da se lahko skrije. Za razliko od mladička je odrasel pes lahko že izkušen lovec na mačke. Prva srečanja naj potekajo v mirnem in tihem okolju, pes pa naj bo ves čas na povodcu, da je ne ogroža. Če je pes zaradi mačke zelo razburjen, naj srečanjem prisostvujeta dve osebi. Spoznavanje začnite na razdalji, ko pes še ne pokaže želje po lovu, nato pa jo postopoma zmanjšujte.

Srečanje z drugimi ljubljenčki

Najprej se prepričajte, ali ima novi pes rad majhne ljubljenčke le v obliki večerje. Prva srečanja naj bodo mirna, zato se morate tako vesti. Pes naj bo na povodcu, njegovo pozornost pa preusmerite drugam, na igračo za žvečenje, hrano ali igro z vami. Bližnja srečanja budno opazujte in pazite, da pes nikoli ne ostane sam z drugimi živalmi, dokler niste povsem prepričani, da ne bo nobenih težav. Male živali morajo vedno imeti na voljo zasilni izhod.

Srečanje s sosedi

Najbrž želite, da je pes do sosedov prijazen tako kot do vas. Sosede obiščite pred prihodom novega psa (darila so dobrodošla) in jim razložite, da bo prve noči kuža nemiren ker se mora navaditi spati sam, in da bi jim ga radi predstavili pod budnim nadzorom, da se bodo razumeli. Prinesite jim nekaj pasjih priboljškov. Ko se srečajo naj bo pes na povodcu sosed pa naj mu ponudi priboljšek, a naj ga ne gleda v oči. Tako bo pes sosedov vedno vesel in nanje ne bo lajal.

Pričakujte nepričakovano

Resna težava, ki je človek ne pričakuje od psa, je pretepaštvo. Poučite se, kakšna telesna govorica je znak morebitnega agresivnega vedenja: visoka in mirna drža, nasršenost dlake, visok in trd rep, strmenje v oči, ušesa tesno ob glavi, renčanje, hlastanje, suvanje in na koncu, grizenje. Ko opazite enega od znakov, psa odpeljite stran. Pozneje ga boste začeli s pogojevanjem učiti, da ne bo več začenjal pretepov.