Označevanje stanovanja pri psu

Če gremo s svojim psom na obisk v tuje stanovanje, se lahko zgodi, da kljub svojemu siceršnjemu občutku za čistočo nenadoma dvigne nogo ob zidu ali kakem kosu pohištva. V zelo redkih primerih označujejo psi svoje območje tudi znotraj domačega stanovanja. To težavo opazimo pravzaprav pri nekastriranih samcih.

Psi označujejo svoje območje pred­vsem z urinom, ki ga radi izločijo na navpičnih predmetih, kot so drevesa, ulične svetilke in zidovi. Čim višje jim uspe pustiti takšno znamenje, toliko večji vtis naredijo na druge pse. Snovi z močnim vonjem, ki jih vsebuje urin, tako imenovani feromoni, dajo potem »bralcu« dokaj natančne podatke o »avtorju«. Čim bolj je pes samo­zavesten in čim višje je rangiran, tem verjetneje bo pustil svojo oznako v tujem okolju. Razlika med zunaj in znotraj pri tem za psa ni pomembna, ker je tudi stanovanje prepojeno z mnogimi posebnimi vonji - čeprav ne ravno z vonjem po urinu. Označevanje v tujih stanovanjih se dogaja posebno pogosto, če imajo tudi tam psa ali psico. Načelno je to vedenje naravno in se zdi ljudem težavno samo zato, ker se seveda ne morejo sprijazniti s tem, da pes urinira v hiši. Če je pes dostikrat gost v tujih hišah in jih ima tako rekoč za podruž­nico svojega območja, težava sama po sebi izgine, ker prenese svoj občutek za čistočo, ki ga ima doma, v tuje stanovanje. Vsaj toliko časa, dokler kak tuj pes ne pride v to stanovanje, - ne čuti več potrebe, da bi ga označeval. Notranjost stanovanja, v katerem psi živijo, le redkokdaj označujejo z urinom. Lahko pa se to občasno dogaja pri psih, ki so močno občutljivi za vidne dražljaje in imajo možnost, da čez okno ali s terase gledajo druge pse. Domnevamo, da daje tem psom označevanje z urinom občutek socialne varnosti. To delajo, da bi potrdili svoj položaj, tudi če nimajo neposrednega stika z mimoidočim psom.

Če ste s svojim psom večkrat na obisku v tujem stanovanju, kjer imajo tudi psa, bi bilo dobro poskrbeti, da se psa seznanita zunaj stanovanja in tam po svojih pravilih uredita položaj glede ranga. Če ima vaš pes višji socialni položaj, lahko poskusite s tem, da prinesete v tuje stanovanje nekaj, kar bo imelo njegov značilen vonj - recimo njegovo odejo ali kaj podob­nega. Potem ne bo začutil potrebe, da bi tam še sam puščal sledove.

Pri psih je označevanje pogosto hormonsko pogojeno. Dobra možnost je, da pes preneha z neželenim ozna­čevanjem ali pa ga vsaj zmanjša, če ga kastriramo. Na psa je smiselno vplivati s kaznimi le takrat, ko ga ujamemo pri dejanju samem. Tu so primerne predvsem posredne kazni: poškropimo ga z vodno pištolo, vržemo proti njemu pločevinko, napolnjeno skamenčki (ropotuljico), glasno plosknemo ali podobno. V takšnih primerih ne moremo pričakovati, da bo kazen stoodstotno učinkovita, kajti za psa je označevanje v ospredju in za takšno vedenje ga zunaj navsezadnje ne kaznujemo. Kazen je uspešna samo takrat, ko pes dojame povezavo, da je za takšno ravnanje kaznovan samo v stanovanju. Za to pa je potrebnih kar precej posrečenih »okoliščin za vajo«. 

Označevanje pri psu

Če pes rad označuje v stanovanju, v katerem živi, mu moramo preprečiti vsako možnost, da bi opazoval druge pse. Psa, za katerega veste, da rad označuje v tujih stanovanjih, imejte tam ves čas pod nadzorom. Takoj ko opazite, da si z zanesenim ovoha­vanjem išče primeren prostor ali že zavzema položaj, ga pokličite k sebi in tako preprečite njegovo namero. Druga možnost nadzora pa je, da mora ves čas obiska ležati. Morda bo treba s psom najprej vaditi poslušnost, tako da se bo tudi res odzval, ko ga boste poklicali, ali pa da bo dovolj dolgo ležal, ko mu boste to ukazali.