Uničevanje predmetov pri psu

Če psi z grizenjem uničujejo predmete, utegne to kmalu postati resna težava. Hitro lahko narejena škoda dobi razsežnosti, ki so nevzdržne. Razgri­zeni so lahko čevlji, pohištvo, dragi predmeti, košara, vrvica - izbira tega, kaj grizejo, je od psa do psa zelo različna.

Za to težavo imamo več razlag. Lahko gre recimo za izživljanje igralnega nagona. Skoraj vsi psi radi zgrizejo stvari in jih potem glodajo. Če se pes v skladu s svojimi potrebami ne more igrati z vrstniki, ljudmi in igračami, si zaradi dolgočasja in pomanjkljivih možnosti za dejavnosti pogosto v gospodinjstvu poišče stvari, ki mu predstavljajo partnerja za igro: ti partnerji mu »igro vrnejo«. Blazine stresa do onemoglosti ali pa raztrga in uniči telefonske imenike. V drugih primerih mu to vedenje pomaga zmanjšati stres, tako pes pogosto izraža ločitveno tesnobo. Prav tako pride v poštev vedenje za vzbujanje pozornosti. To možnost moramo upoštevati, če pes uničuje stvari samo takrat, kadar je navzoč vsaj en človek. Potreba mladega psa, da grize stvari, je posebno močno izražena med četrtim in šestim mesecem, ko menja zobe. V tem obdobju so posebno priljubljene kosti za glodanje in pasji piškoti, ki so sicer trdi, vendar ne zadosti. Če nima na voljo nobenih primernih predmetov, se zelo lahko zgodi, da si jih pes izbere sam. Ne­redko so to čevlji, usnjene rokavice, knjige in podobno.

Čeprav morda gmotna škoda ni pre­tirana, moramo vsekakor poskusiti psa odvaditi tega vedenja. Dele uniče­nih predmetov neredko pogoltne, kar lahko povzroči zaporo črevesja ali tudi druge usodne bolezni črevesja in želodca.

Psu moramo omogočiti, da z različni­mi igračami ali posebno hrano, kot so kosti za glodanje, svinjska ušesa in podobno, zadovolji svojo potrebo po glodanju. Z dodatno pohvalo, ki jo dobi med tem opravilom, se nauči, da je grizljanje in glodanje teh predmetov vsekakor dovoljeno in zaželeno.

Če se želimo prepričati, ali je ta obli­ka vedenja ventil za stres in morda znamenje ločitvene tesnobe, moramo preveriti, ali se pojavi vedenje samo takrat, ko pustimo psa samega v hiši. Če pes gloda predmete iz potrebe po igri, lahko vedenje preusmerimo takole: najprej moramo psu omogočiti, da bo zadostil svoji potrebi po glo­danju. Primerne so kosti iz goveje kože, bikovke, svinjska ušesa in parklji. (Prave kosti niso zdrava hrana, zato mu jih ne dajemo.) Poleg tega mnogi psi radi trgajo kartone ali pa se igrajo s piskajočimi igračami iz lateksa. Vedno, kadar se pes igra s temi stvarmi ali z drugimi pasjimi igračami, ga dodatno pohvalite. Če ga zalotite, da se je pravkar spravil nad prepo­vedan predmet, mu kot nadomestilo ponudite »njegove« predmete. Z igra­mi vlečenja in prinašanja postanejo dovoljeni predmeti za psa še pose­bno privlačni, tako da se nauči obli­kovati pozitivno povezavo do teh stvari. Sočasno lahko psa s posebno vadbo naučite, da pusti določene stvari pri miru. Pri vadbi uporabite posredne kaznovalne metode; to so lahko recimo prazne pločevinke, ki padejo na psa, če se približa prepovedanemu predmetu, ali pa ga v tistem trenutku brez besed poškropite z vodno pišto­lo. Čim manj se pes zaveda, da ste vi vir kazni, tem bolj poveže kazen s predmetom in svojim dejanjem. Predmet lahko tudi premažemo s tekočino grenkega okusa, tako da bo pes pri naslednjem grizenju neposredno kaznovan kar prek predmeta. Psu lahko ponudimo tudi manjše stvari in mu z NE preprečimo, da bi jih vzel v gobec. Takoj nato naj vam prinese kak drug predmet (recimo svojo žogo) in ga za to dejanje pretirano pohvalite. To bo vplivalo, da bo stari način vedenja, namreč grizenje predmetov, kazal manj pogosto, nazadnje ga bo sploh opustil, ker so nadomestna dejanja zanj postala privlačnejša. Poleg omenjenih primerov so za zaposlitev psa primerne tudi igrače ali kocke, ki so napolnjene s hrano. V trgovini lahko kupite plastične žoge, ki imajo eno ali dve majhni odprtini, skozi katere lahko vstavimo hrano. Ko pes žogo kotali, padajo grižljaji postopoma ven. Prav tako lahko - kot smo omenili že na drugem mestu - psu ponudite grižljaje, ki jih skrijete pod odejo ali pod narobe obrnjene lončke za rože. Načelno lahko na uničevalno vedenje odločilno vplivamo z raznolikimi dnevnimi opravki - dovolj časa namenimo za igro z vrstniki, vaje z družino in sprehode. Zadovoljen in primerno zaposlen pes le redko­kdaj začuti potrebo, da bi se v hiši česa še dodatno lotil; rajši zbira moči za naslednjo pustolovščino s svojo družino. Če dnevnega urnika za psa ne more­mo oblikovati zanimiveje in je vzrok za uničevalno vedenje dolgčas, mora­te razmisliti, ali se ne bi dogovorili z nekom, da bo psa vodil na sprehode in se z njim igral, ali pa si omislite še enega psa, da se bo lahko igral z njim.