nedelja, 4. december 2011

Je pes kot človek?

Morda vas bo presenetilo, da med nevroznanstveniki vlada splošno mnenje, da so le ljudje sposobni zavedanja. Ali resnično mislijo, da psi nimajo notranjih, osebnih občutenj, ki jih imenujemo čustva - veselje, žalost, ljubosumje, jeza, zadovoljstvo, razočaranje, privlačnost? Ali je popolnoma nemogoče, da bi pes nekaj občutil kot zabavno? Ali je res, da se pes le odzove na dražljaj, ob tem pa ne doživlja čustev kot ljudje?

Korenine zavedanja

Najpomembnejši anatomski dokaz, ki ovrže te trditve in potrdi, da imajo psi enaka čustva kot mi, so raziskave možganov, ki vedno pokažejo, da center za čustva ni v neokorteksu, najnaprednejšem delu človeških možganov, temveč v skritih področjih enega najprimitivnejših delov možganov (t. i. limbični sistem), ki je skupen človeku in drugim sesalcem. Raziskave tega področja kažejo, da imajo ljudje in psi enako osnovno čustveno mrežo, ki je sestavljena iz sedmih različnih sistemov. Z vidika evolucije je popolnoma logično, da so se čustveni sistemi, ki imajo enak anatomski izvor pri ljudeh in psih, pri obeh vrstah razvili iz enakega razloga in da so nam skupne tudi nevrokemične dejavnosti,ki so osnova za tvorjenje čustev.Razvoj teh sistemov je bil namreč potreben za oblikovanje povratnih informacij, ki človeku ali psu prikažejo dejansko stanje v določenih razmerah.

Čustva kot nagrada za telo
Nekatere droge, ki jih ljudje pogosto zlorabljajo, delujejo podobno kot naravne možganske kemikalije, imenovane živčni prenašalci, druge pa spodbujajo prikrivanje istih kemikalij. Fizična dejavnost lahko povzroči sproščanje možganskih kemikalij, ki ugodno delujejo na človeka.

Strah in panika
Strah in panika spadata med najtežavnejša čustva, s katerimi se soočimo pri psu. Nenadzorovan strah in panika ženeta psa v agresivno ali uničevalno vedenje. Ločitvena tesnoba je ena od najpogostejših težav psov iz zavetišča, najnovejše raziskave pa kažejo, da žalost pri človeku in ločitvena tesnoba pri drugih živalih potekata v skoraj istem delu možganov. Tisti, ki poznamo vedenje mladičkov, vemo, da lahko že z dotikom omilimo žalost ob ločitvi od matere. Nevroznanstveniki so dokazali, da dotik povzroči sproščanje možganskih kemikalij, ki se imenujejo endorfini. Ko gre za biološko potrebo po dotiku, se psi vedejo popolnoma človeško. Dotik deluje kot največja nagrada, zato ga zlahka uporabimo pri šolanju.

Živeti v tem trenutku
Psi imajo bogato miselno življenje, veliko bogatejše, kot priznavajo nekateri. Od nas se razlikujejo po nezmožnosti miselne oddaljitve in razmišljanja o čustvih. Pes, ki ga pustimo samega, ne more zavestno razmišljati o tem, kakšna bi bila najboljša reakcija, ali se odločiti, da bo kar najbolje izkoristil trenutne razmere. Psi živijo v trenutku čustvenega stanja, zato je naša odgovornost do njih toliko večja.

Skrbnikova odgovornost
Če priznamo, da imajo živali bogato miselno življenje in čustvujejo tako kot mi, si naložimo veliko odgovornost, saj jim moramo omogočiti čustveno in fizično izpopolnjeno življenje. Pes mora živeti naravno. Njegovo življenje mora vključevati vedenja, ki jih je izoblikovala evolucija, človek pa mora vsakega psa sprejemati kot posameznika. Različice pasjih čustev niso tako zapletene kot pri ljudeh, osnovni sistem pa je enak. Če kupujete novega psa in mislite, da boste dobili le nov, privlačen lepotni dodatek za svoj dom, raje znova prernislite. Pes je nov družinski član, ki živi lastno čustveno življenje. Svoja čustva deli z nami, v zameno pa se moramo postaviti v vlogo skrbnika in mu nuditi izpopolnjeno življenje brez nepotrebnega stresa.

Ni komentarjev:

Objavite komentar